Categories
Nekategorizirano

Slamnikarstvo

UVOD

Slamnikarstvo je domača obrt izdelovanja slamnikov in cekarjev iz pletenih slamnatih kit, ki se je med 18. in 20. stoletjem uvrščala med ene izmed najpomembnejših in najpopularnejših obrti na slovenskem.

JEDRO

V osnovi tehnika obrti izvira iz Firenc v Italiji, k nam pa naj bi jo prinesli Italijanski popotniki in vojaki, ki so popotovali skozi to ozemlje. Slamnikarstvo se je v naših krajih hitro prijelo in znanje obrti se je v njegovi zlati dobi razpotegalo vse od Šentjakoba do Kranja. Posledično pa je bilo v obrtnih delavnicah in tovarnah zaposlenih malo manj kot polovica prebivalcev. Središče obrti so bile zagotovo Domžale, ki so po obrti slavne še dandanes, v koncu 19. stoletja pa je tam poleg samostojnih delavnic delovalo kar šest tovarn, večina v zasebni lasti. Pomembno je tudi omeniti, da je proizvodnja slamnikov že leta 1880 dosegla milijon kosov njegova popularnost pa je tako trajala skoraj 40 let. Zlato dobo domžalskega slamnikarstva pa je na žalost kakor tudi mnogo drugih obrti končala prva svetovna vojna. Pomankanje surovin in delavcev ni le skrčilo proizvodnje, kasneje je celo pripomoglo k zaprtju nekaterih tovarn. Vseeno pa je množična proizvodnja slamnikov doživela svoj konec šele leta 2003, ko je vrata zaprla še zadnja tovarna slamnikov v Domžalah, tovarna Univerzale Domžale.

Postopek izdelovanja slamnikov obsega tri korake: priprava slame, pletenje kit in šivanje slamnika. Za izdelovanje slamnikov se uporablja posebej pripravljena slama, ki je posebej sušena v šopih na kozolcu, vlečena, osmukana, otrebljena in nato še prebrana glede na velikost oziroma debelino. Ta razporeditev je pomembna, saj prav kakovost posušene slame odloča, za kateri predel slamnika bo ta uporabljena. Tanka, finejša slama namreč omogoča pletenje finejših kit, kar posledično pripomore tudi k dvigu v ceni. Nasprotno od nje, se slabša in hrapava slama, uporabi za barvanje. Ostala gladka slama, ki pa ni sodila v nobeno od zgoraj naštetih skupin pa se po navadi beli ali žvepli odvisno od barve, katero želimo doseči.

Tako posebno pripravljena slama se nato uporabi za pletenje kit iz katerih se splete sam slamnik ali cekar. To je običajno potekalo tja od jeseni do spomladi, ko so imeli ljudje več običajno več časa, saj jim ni bilo potrebno delati na njivah, čas pa so si tako lahko krajšali s pletenjem. Kite so navadno pletli v sedečem položaju. Na mizo so si položili pušelj slame, nato pa so si v naročju pleteno kito navijali na komolec. Ena kita je navadno obsegala okoli 25 metrov, barvne pa so merile tudi do 30 metrov. Najpogostejše so bile kite iz sedmih slam, če je šlo za barvno kito pa iz osmih. Iz tako spletenih kit se nato deloma ročno deloma strojno izdela slamnik. Najprej se kite ročno sešije iz sredine navzven v manjši sešitek. Tega pa nato v posebnem stroju, zraven katerega je nameščeno vreteno s kito, nadaljuje s tako imenovanih naloženim šivanjem.

Slika 2: prikaz postopka izdelave slamnika

Okrogli sešitek se veča do željene velikosti, pogosto odvisne od kupca, nato pa se slamnik stisne v preši, kjer tudi impregnira. Postopek se zaključi z okraševanjem in pritrditvijo notranjih in zunanjih trakov, s tem pa je slamnik tudi dokončanj.

Ta izjemna obrt se je na Slovenskem tako razcvetela, da naj bi ob koncu 19. stoletja, tik pred koncem zlate dobe, najspretnejši znali splesti kar 120 različnih vzorcev kit. Vendar pa slamnikarstvo kljub svojemu propadu nikoli ni bilo pozabljeno. Sledi njegove pomembnosti so vidne povsod, predvsem v njegovem središču v Domžalah, kjer se ohranjajo celo v občinskem grbu. (Povzeto po: Slamnikarstvo, Wikipedija)

Slika 4: Domžalski grb

Lokalno prebivalstvo si še vedno močno prizadeva ohranjanje tega posebnega tradicionalnega znanja, kar potrjuje tudi postavitev muzeja, neprekinjeno prirejanje prireditev in delavnic, ter poskusi uporabe obrti tudi v turistične namene v upu, da se bo to neprecenljivo znanje ohranilo tudi za prihodnje generacije.

ZAKLJUČEK

Slamnikarstvo se je na našem ozemlju razcvetelo med 18. in 20. stoletjem, svoj vrhunec pa doseglo pred koncem 19. stoletja. Najbolj je obrt zacvetela na območju Ihana in Domžal, kjer so njeni ostanki razvidni tudi dan danes (grb, delavnice…). Tam je izdelovanje slamnikov celo preraslo v produkcijo na tovarniškem in delavniškem nivoju, vse do propad, ki ga je prinesla 1. svetovna vojna, pa je bilo tam zaposlenih skoraj polovica prebivalcev. Posledično slamnikarstvo za prebivalce tega območja tudi dandanes predstavlja pomembno dediščino, v samih Domžalah pa je obrti namenjen tudi muzej Slamnikarski muzej.

ANGLEŠKI POVZETEK:

Straw hat making is the craft of making straw hats and checkers from knitted straw braids. It firstly developed in Ihan in the 18th century and later on spread to Domžale and its surroundings. There the craft grew into the production of straw hats in workshops and factories that employed almost half of the area’s population. Sadly, its golden era ended during the first and the second world wars due to the shortage of money and materials. But still, the last operating straw factory Univerzale Domžale closed its doors almost half a century later in 2003. Today the locals are trying hard to perserve the craft with small workshops and educational speeches, but only a hand full of small private companies are keeping the industry alive. In Domžale there is also a straw hat museum dedicated to the craft and it can also be seen in the municipal coat of arms.

BESEDILNI VIRI

BORJAN, Matjaž, 2012, Slamnata sled Domžal, Domžale: Kulturni dom Franca Bernika

ELEKTRONSKI VIRI

Wiki: Slamnikarstvo v domžalski okolici, 2020, Wikipedija, [13.1.2021, 17:46],
https://sl.wikipedia.org/wiki/Slamnikarstvo_v_dom%C5%BEalski_okolici

Zgodba o domžalskem slamnikarstvu, 2012, visitdomzale, [11.12.2020, 17:38],
http://www.visitdomzale.si/dozivetja/tematska-dozivetja/zgodba-o-domzalskem-slamnikarstvu

Slamnikarski muzej, 2020, kd-domzale, [12.1.2021, 18:37], http://www.kd-domzale.si/for-foreign-visitors1.html

Slamnikarstvo na Domžalskem, 2014, GOV. [11.12.2020, 18:24]
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00036.pdf

SLIKOVNI VIRI

Slika 1: CERAR, Mihaela Elka, 2012, vizualen element… [online] [11.12.2020, 17:48], https://www.kamra.si/images/zoo_cache/201602/12610_JA1K6924_7864b77c207760df185e7bdec4a93aba.jpg

Slika 2: GREGORIČ, Andraž,neznano leto, Izdelava slamnikov… [online] [11.12.2020, 17:50], http://www.visitdomzale.si/uploads/91/011NovemberIzdelovalkaslamnikovDomzale.jpg

Slika 3: BOŽIČ, Karin, neznano leto, Slamnik…[online] [15.12.2020, 14:10], http://www.visitdomzale.si/uploads/92/IMG9078.jpg

Slika 4: Neznan avtor, neznano leto, Grb Občine Domžale… [online] [11.12.2020, 17:53], https://sl.wikipedia.org/wiki/Grb_Ob%C4%8Dine_Dom%C5%BEale#/media/Slika:Dom%C5%BEale.png

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja